JPEG
O JPEG
The Joint Photographic Experts Group (JPEG) ali po slovensko Odbor Združene skupine fotografskih strokovnjakov ima dolgo tradicijo pri ustvarjanju standardov za kodiranje fotografij. [1] Standard je bil ustvarjen leta 1992 (najnovejša različica: 1994) kot rezultat postopka, ki se je začel leta 1986. [2]
Gre za slikovni format, kjer se uporablja metoda stiskanja, saj se z njo zmanjša prostor, ki je potreben za shranjevanje slike. [3] Pri stiskanju se del podatkov izgubi, zato je pomembna odločitev, kateri podatki se sploh lahko izgubijo. Lahko torej rečemo, da se uporablja stiskanje z izgubami kar pomeni, da s stiskanjem določene informacije izgubimo. [4] Za shranjevanje in prenos zelo velikih datotek smo torej pripravljeni žrtvovati malo kakovosti, recimo izgubiti malo podatkov, ki predstavljajo sliko, če nam to omogoča, da velikost datoteke zelo zmanjšamo. Posledično so med postopkom stiskanja nekateri podatki izgubljeni in datoteke ni mogoče natančno pretvoriti nazaj v izvirno obliko, ki je bila uporabljena ob postopku stiskanja. A se običajno razlika v kakovosti niti ne opazi, saj so postopki stiskanja prilagojeni človeškim čutilom, ki razlike skoraj ne zaznajo. [3]
Predstavitev slik
JPEG je definiran za črno-bele slike, pri barvnih pa se stiska vsaka komponenta RGB (rdeča (red),zelena (green), modra(blue) posebej. Torej uporablja True Color Mode grafični način, kjer je vsaka od teh treh osnovnih barv RGB predstavljena z enim zlogom. [4] Vse barve najpogosteje predstavimo s števili v razponu od 0 do 255. Posledično z 256 možnimi vrednosti za vsaka od treh osnovnih barv, dobimo 256 × 256 × 256 = 16.777.216 možnih barv, ker je veliko več kot jih lahko zazna človeško oko. Tako je skoraj vsaka slika na računalniških zaslonih prikazana, kot mreža več milijonov slikovnih točk, kjer je vsaka posamezena slikovna točka nastavljen na določeno barvo. Seveda pa mi običajno posamezne slikovne točke ne vidimo. [3]
Za lažje razumevanje si lahko ogledate spodnji video, kjer sem svojo fotografijo približala do te mere, da se vidijo barve posamezne slikovne točke in vrednost RGB barve za posamezno slikovno točko.
This work by liah is licensed under CC BY-NC-SA 4.0
Če želiš, lahko na tej povezavi tudi sam naložiš svojo sliko, jo približaš do posameznih slikovnih točk in opazuješ dane barve. Ali pa na določeni točki približevanja opazuješ kako se slika spreminja.
Stiskanje in kakovost
Kot sem že omenila je prednost JPEG, da lahko velikost neke slike zelo zmanjšamo in pri tem izgubimo izredno malo kakovosti. Celo do take mere, da razlika resnično ni opazna, razen če sliko zelo približamo. Pri tem lahko izberemo faktor kakovosti med 1 in 100: nad 35 so razlike zelo majhne in komaj zaznavne, pod 10 pa je kakovost zelo slaba. [4] Oziroma lahko določimo kakovost slike v procentih, manjši kot je procent kakovosti, slabša je kvaliteta slike.
Na levi sta prikazani dve sliki, kjer sem desno preko programa stisnila. Tako se lahko s pomočjo premikanja drsnika vidi očitna razlika med originalno sliko in stisnjeno sliko. Stisnjeni (desni) sliki sem zmanjšala velikost datoteke, a zraven izgubila kvaliteto sike. Spodaj imate tudi napisano velikost posamezne slike.
Če pa bi sliko stisnila manj, bi bila velikost datoteke manjša, kot originalna, a se kvaliteta nebi bistveno spremenila. Vsaj ne do take mere, da bi naše oko to bisvetno zaznalo.
This work by liah is licensed under CC BY-NC-SA 4.0
Spodaj so prikazani deli slike, kjer sem jih preko programa stisnila na različne kakovosti. Ob vsaki sliki je napisana velikost slike in kakšen je procent kakovosti. Pri čemer je potrebno poudariti, da sem morala slike zelo približati, da je opazna tako velika razlika.
Originalna slika, velikost: 2.798KB
60% kompresija, velikost: 693KB
40% kompresija, velikost: 513KB
20% kompresija, velikost: 312KB
10% kompresija, velikost: 168KB
5% kompresija, velikost: 99KB
This work by liah is licensed under CC BY-NC-SA 4.0
Če želiš lahko tukaj spodaj tudi sam poskusiš stisniti svojo sliko in spreminjati njeno kakovost ter velikost.
